Prvi dan: Dejansko ni prvi.

Pozdravljeni!

Ste na prvi strani bloga, ki dejansko še nima resnično postavljene smeri. V nekem čudnem naklučju je namreč pisanje bloga prišlo med moje prednovoletne zaobljube (ker novoletne ne uspejo. Nikoli.), tako da sem zdaj tu, med vami, bloggerji. Spet. (Po N neuspelih blogih upam, da bo temu uspelo zdržati kaj dlje.)

Ok, začnimo s petimi dejstvi o meni (kradem idejo, ja, vem. Če je pa dobra.):

  1. Sem đinđer. Lepa slovenska beseda najverjetneje še ne obstaja, ingver pa tudi ne bi bila (čeprav gotovo je kak afrodiziak). Ponosno torej lahko rečem, da sem đinđer. Moja barva las je oranžna (oz. kolikor oranžni pač so lahko lasje), moja polt je svetla (sicer ne belobela, ampak zgolj dovolj svetla, da ne obstaja puder v Sloveniji, ki ne bi bil pretemen), moje pege so številčne. Najverjetneje se ne bi zlagala, če bi rekla, da je rdečelastvo eno izmed glavnih stvari, ki me definira. Večina ljudi, ki pride kadarkoli do mene, pride predvsem zaradi tega. Velik del mojega humorja je na temo đinđerstva. Prepozna se me po oranžnih laseh. In predvidevam, da bi brez njih bila še malenkost manj pogumna. Čeprav že tako nisem kaj preveč.
  2. Sem fizičarka oz. bodoča profesorica fizike. Kot da že dejstvo, da spadam s svojo barvo las med 2% celotne populacije, ni dovolj za unikatnost, si zberem še eno od profesij, kjer res manjka ženskega spola. Čeprav dvomim, da večina fizikov to sploh opazi. Je pa res, da tudi med fiziki/fizičarkami rahlo izstopam, ker sem po srcu tudi družboslovka in sanjam o vzporednem študiju sociologije. Fun.
  3. Strah me je skorajda vseh živali. Mislim, ne bom začela kričat in skakat na streho, če pride mravlja do mene, ampak praktično vse živali v meni zbujajo neko mero nelagodja. Še miroljubne ribice so mi super zgolj za gledat, za plavat med njimi ali jih prestavljat iz enega akvarija v drugega pa nekako raje ne. V moji glavi bi me še zajec ugriznil. Močno. Do smrti.
  4. Obožujem socialna omrežja. Moje misli zadnje čase delajo v twitih, moje oči pa v instagramu. Note: Instagrama še v življenju nisem uporabila, twitam pa tudi dokaj redko. Krivec je moj telefon, ki mi ne dopušča ne enega in ne drugega.
  5. Obožujem umetnost. Kakršnokoli. Obožujem branje knjig (trenutno zopet prebiram Hobbita, da ponovim pred novim filmom), gledanje filmov (ampak ne komedij in grozljivk, ker ciljajo zgolj na smeh/grozo, jaz pa hočem po filmu ponavadi še imet o čem za twitat/razmišljat), slikanje (čeprav slikam zelo poredko, je to ena izmed stvari, ki so mi fascinantne), glasbo (klišejsko: glasba je moje življenje), poezijo (nekaj časa sem tudi sama pesnila) in predvsem fotografijo (imam se za nekega kvazifotografa in včasih mi celo uspeva. Včasih.). Zdaj pa očitno začenjam še blogat.

To bi bilo to za dan 1, ki v resnici ni dan 1 (ker je mojih blogpostov bilo že veliko). Upam, da bo moj naslednji post kaj bolj družbenokritičen (ali karkoli podobnega). Predvsem pa da bo z manj oklepaji.

Nasmeh, Rdeča

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s